To so izredno velike korporativne tvorbe, ki imajo svoje komunikacijske mreže razpredene po celem svetu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so medijske korporacije ugotovile učinkovitost združevanja v ogromne globalne konglomerate. Verjele so, da bodo z združevanjem zajele večje število potrošnikov in prodale večje količine svojih storitev (in izdelkov), če se bodo pojavljali v sklopu preko različnih komunikacijskih kanalov. Vsaka izmed teh megakorporacij tako poseduje: TV postaje, glasbene založbe, filmske studije, knjižne založbe, založbe revij, ponudnike interneta, itd.  

Še do leta 1993 so bile v ZDA na tem področju veliko večje omejitve, danes jih skorajda ni več. Do združevanja medijskih korporacij lahko prihaja skoraj nemoteno.
- Leta 1993 sta se združila Disney in ABC
- Leta 1999 sta se združila Viacom in CBS (združitev naj bi bila vredna 80 milijard dolarjev) (Klein 2005:157)
- Leta 1994 Viacom kupi Blockbuster (največjo mrežo videotek na svetu) in Paramount Pictures (fimsko produkcijsko hišo).

Kaj dejansko pomeni tako združevanje:
Združevanje pomeni tudi korporacijsko vseprisotnost in pomanjkanje informacijske različnosti .
Korporacija take razsežnosti je samozadostna enota, ki lahko svoje simbolne produkte in storitve komercialne narave trži in razpečuje le po komunikacijskih kanalih, ki jih ima sama v lasti, saj ti dosežejo ogromen del svetovne populacije. 
Nek glasbenik sproducira nov izdelek v glasbeni produkcijski hiši, katere lastnik je Viacom. Glasbenik se bo promoviral po vseh kanalih, ki si jih lasti Viacom. Na MTV-ju se bodo v neskončnost predvajali njegovi videospoti, ki jih bo, glej ga zlomka, naredila video produkcijska hiša v lasti Viacoma. Njegova glasba se bo predvajala po Viacomovih radijskih postajah. Imel bo neštete intervjuje in reportaže po vseh mogočih revijah, katere lastnik je kdo drug kot Viacom. Izdajale se bodo knjige v knjižnih produkcijskih hišah, ki so seveda... Pojavljal se bo v pogovornih oddajah televizijskih hiš, ki so v lasti Viacoma, posnel se bo film v produkciji filmske produkcijske hiše, ki je seveda Viacomova,...
Glasbenik tako postane zvezda še najmanj s tem, da bi se izkazal s svojim talentom.

Predlagam, da se preizkusite v detektivski vlogi in raziščete ozadje katerega izmed glasbenih izvajalcev, skupin, ne samo glasbenih. Katera je njegova založba, menedžer, katera skupine so pri isti založbi, katere skupine se pojavljajo na istem festivalu, na katerih tv postajah se pojavljajo, v katerih revijah, … 

Skrb zbujajoče dejstvo združevanja medijskih korporacij  je pojavljanje korporacijske cenzure. Revija ali TV postaja v lasti Disneya ne bo naročila ali predvajala reportaže o nevzdržnih delovnih razmerah v tovarni v Indoneziji, kjer izdelujejo Disneyeve igračke, ker bi s tem blatila svojega »družinskega člana«.